- tisočléten
- -tna -o prid. (ẹ̑) ekspr. dolgoleten, dolg: ljudstvo se je otreslo tisočletne podrejenosti; tisočletna prizadevanja človeškega duha
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
tísočléten — tna o prid. (ȋ ẹ̑) 1. star tisoč let: tisočletno mesto / tisočletna kultura 2. ki traja tisoč let: tisočleten razvoj / tisočletna zgodovina naroda … Slovar slovenskega knjižnega jezika