àtípičen — čna o prid. (ȁ í) knjiž. ki ni tipičen, neznačilen: atipičen potek bolezni; atipične celice v telesu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
denárniški — a o (ȃ) pridevnik od denarnik: bil je tipičen predstavnik denarniške družbe … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dvójniški — a o prid. (ọ̑) knjiž. razdvojen, razklan: pisatelj je bil tipičen dvojniški človek, vse življenje razpet med dve skrajnosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
eklekticízem — zma m (ȋ) prevzemanje in spajanje različnih sistemov, pogledov, ugotovitev: osvoboditi znanost eklekticizma; njegovi zgodnji literarni poskusi kažejo stilni eklekticizem; slika je tipičen primer manirizma in eklekticizma … Slovar slovenskega knjižnega jezika
imanénten — tna o prid. (ẹ̑) knjiž. 1. ki je v čem kot neločljiv, opredeljujoč del, notranji: spoznati imanentne lastnosti knjižnega jezika; vprašanje imanentne protislovnosti med enakostjo in izborom / to je v imanentnem interesu države // z dajalnikom… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
karakterístičen — čna o prid., karakterístičnejši (í) ki osebo, stvar, pojav pomembno opredeljuje, določa; značilen, tipičen: ugotoviti karakteristične znake bolezni / karakteristične lastnosti pisatelja / za to fazo kapitalizma je karakteristično vmešavanje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lásten — tna o prid. (ā) 1. ki je last osebka: z lastnim denarjem razpolagam sam; kmetje so sekali v grajskem gozdu, imeli pa so tudi lastne gozdove; stanovati v lastni hiši; imeti lastno stanovanje / njegovi sinovi imajo že lastne dohodke 2. nav. ekspr.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
manirízem — zma m (ȋ) 1. um. manierizem: značilnosti manirizma; manirizem in renesansa / obravnavana slika je tipičen primer manirizma 2. knjiž. navada, manira: če se določen način slikanja le preveč ponavlja, se kaj rad razvije v manirizem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
méželj — žlja in na [žǝl] m (ẹ) 1. zastar. filister, ozkosrčnež: ti mežlji in uradniki ne bodo nikdar zavedni; tipičen dunajski meželj 2. nar. vez, s katero je privezana trta h kolu: Truden ko meželj pri trti (F. Bevk) … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nètípičen — čna o prid. (ȅ í) ki ni tipičen: netipičen potek, razvoj; netipično obolenje / umetnost tistega časa je bila netipična … Slovar slovenskega knjižnega jezika
