tiktákanje

tiktákanje
-a s (ā) glagolnik od tiktakati: tiktakanje ure ga je uspavalo / tiktakanje metronoma

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно сделать НИР?

Look at other dictionaries:

  • úrin — a o prid. (ȗ) nanašajoč se na uro: urina kazalca / urino tiktakanje tiktakanje ure …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • enakoméren — rna o prid. (ẹ ẹ̄) 1. ki se mu med trajanjem hitrost, intenzivnost ne spreminja: enakomeren razvoj; enakomeren tek motorja; bolj enakomerna proizvodnja; enakomerno naraščanje temperature; enakomerno tuljenje sirene ♦ fiz. enakomerno gibanje… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nihálka — e ž (ȃ) 1. žarg. nihalna žičnica: z nihalko so se odpeljali na vrh gore 2. knjiž., rabi se samostojno ali kot prilastek ura z nihalom: slišalo se je tiktakanje velike ure nihalke 3. knjiž. gugalna mreža: ležal je v nihalki ◊ bot. nihalke nitaste …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • níhanje — a s (ȋ) glagolnik od nihati: ovirati nihanje; nihanje nihala, telesa; hitrost nihanja / slišati je bilo le nihanje ure tiktakanje / preprečevati nihanja v proizvodnji; nihanje cen, temperature; ekonomska nihanja na svetovnem trgu / nihanje med… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • obvladováti — újem nedov. (á ȗ) 1. biti telesno ali duševno enako ali bolj sposoben kot nasprotnik: obvladovati napadalca; v igri ga obvladuje / obvladovati sovražnika premagovati 2. biti sposoben odločujoče vplivati na pojavitev, potek, stopnjo česa:… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • razglasíti — ím dov., razglásil (ȋ í) narediti, da glasbilo ni (več) uglašeno: razglasiti klavir; glasbilo se je med prevozom razglasilo razglašèn êna o: razglašen klavir ∙ žarg., muz. zbor je razglašen ne poje, ne igra usklajeno, ubrano; knjiž. razglašeno… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • tikták — a m (ā) enakomerno se ponavljajoč šibek glas pri premikih urnega mehanizma: tiktaki ure // tiktakanje: motil ga je preglasen tiktak budilke …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • žêpnica — e ž (ȇ) knjiž., redko žepna ura: tiktakanje žepnice; ura žepnica …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”