- tiholázec
- -zca m (ȃ) knjiž., ekspr. 1. tiho hodeč človek: tiholazec se mu je približal na dva metra / za njim so poslali tiholazca 2. neodkrit, potuhnjen človek: bati se tiholazcev; spletkarski tiholazec
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.