téžji

téžji
-a -e prid. (ẹ̑) 1. primernik od težek: ta plin je težji od zraka / za dva kilograma je težji od nje / misel na to mi je bila zmeraj težja 2. ki ima določeno značilnost v precejšnji meri: poskrbeti za težje bolnike; težji ranjenci ∙ ekspr. miličniki so prijeli dva težja kalibra huda kriminalca; ekspr. ta fant je težji primer ima precej neprijetne lastnosti téžje prisl.: vse težje shajajo; biti težje ranjen ∙ za denar je vse težje vse težje ga je zaslužitiped. težje vzgojljivi otrok otrok, ki povzroča v normalnem socialnem okolju težave pri vzgoji zaradi značajskih lastnosti ali slabih čustvenih izkušenj v zgodnjem otroštvu; sam.: nič težjega ne sme jesti težje prebavljive hraneped. od lažjega k težjemu; prim. težek

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно сделать НИР?

Look at other dictionaries:

  • têžek — in težák têžka o tudi ó prid., téžji (é ȃ é) 1. ki ima razmeroma veliko težo: valiti težke sode; težka butara; kot svinec težki kovčki / težek moker sneg lomi veje; polni klasi so težki / težek zimski plašč debel // z izrazom količine izraža… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ávtovlák — in ávto vlák a m (ȃ ȃ) težji tovorni avtomobil s prikolico: podjetje ima za dolge proge pretežno težke avtovlake …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • jáma — e ž (á) 1. v zemljo narejena vdolbina: na cesti se delajo, nastajajo jame; kopati, narediti, zasuti jamo; pasti, stopiti v jamo; jame od bomb; jame za sajenje dreves // nav. ekspr. vdolbeno mesto sploh: narediti sredi žgancev jamo za mast / bil… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kilográm — tudi kílogram a m (ȃ; ȋ) osnovna enota za merjenje mase: pet kilogramov [5 kg] krompirja / zaboj tehta tri kilograme / za kilogram težji; prodajati na kilograme ∙ ekspr. znebiti se odvečnih kilogramov (primerno) shujšati ♦ fiz. masa telesa, ki… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • krojáški — a o prid. (á) nanašajoč se na krojače ali krojaštvo: krojaški salon; krojaška delavnica / krojaška obrt / krojaški likalnik težji likalnik za oblikovanje krojnih delov, razlikavanje šivov in končno likanje; krojaška kreda mastna kreda za risanje… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • líven — vna o prid. (ȋ) metal. 1. nanašajoč se na ulivanje: livni prostor; livna napaka / livna jama jama v tleh livarne, v kateri se ulivajo težji ulitki 2. ki se da (dobro) ulivati: ta kovina ni kovna, je pa livna / livni bron …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • motíka — e ž (ȋ) orodje s ploskim, navadno trikotnim listom in dolgim držajem za kopanje: kopati, okopavati, zamahovati z motiko; uho motike ● ekspr. odložili so sekire in motike prenehali so delati; publ. tu čaka velika ledina motike tistih, ki se… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • predél — a m (ẹ̑) navadno s prilastkom 1. ozemlje z določenimi značilnostmi: živeti v arktičnih predelih; skalnati gorski predeli; obalni predel; stepski predeli Azije / kmečki predeli kraji; praznovanje novega leta v raznih predelih sveta krajih, delih… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • sedimentírati — am nedov. in dov. (ȋ) 1. sesedati se, usedati se: blato sedimentira; glina je sedimentirala v plasteh 2. med. ločevati se na sestavne dele, pri čemer prehajajo težji deli v nižjo lego: kri sedimentira; preh. sedimentirati seč v laboratoriju… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • sesédati se — am se [sǝs in ses] nedov. (ẹ ẹ̄) 1. zaradi lastne teže a) postajati nižji, gostejši: krma se seseda; sneg se počasi seseda; zorana zemlja se seseda / ekspr. od starosti se že seseda postaja manjši b) premikati se v smeri navzdol: ko juha… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”