Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
gladílnik — a m (ȋ) priprava za glajenje površine: čevljarski gladilnik / zastar. krojaški gladilnik likalnik ♦ papir. priprava na papirnem stroju iz več gladkih jeklenih valjev, med katerimi se premika papirna plast, da se zgladi; strojn. fini brusni kamen … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kánafas — a m (ȃ) tekst. trda bombažna ali lanena tkanina, zlasti za vmesno podlogo pri oblekah: všiti kanafas / krojaški kanafas … Slovar slovenskega knjižnega jezika
likálnik — a m (ȃ) priprava, sestavljena iz kovinskega dela z gladko ploščo, ki se da segreti, in ročaja: priklopiti likalnik; vroč likalnik / električni likalnik; krojaški, potovalni likalnik; vlažilni (električni) likalnik; likalnik na oglje; podstavek… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
salón — a m (ọ̑) 1. v meščanskem okolju lepše urejen prostor, kjer se zadržujejo ljudje in sprejemajo gostje: preuredili so jedilnico, spalnico in salon; peljati obiskovalca v salon; pohištvo za salon ∙ ekspr. ne znam se sukati v salonu ne znam se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
umételnik — tudi umetélnik a m (ẹ̑; ẹ̑) 1. star. strokovnjak, mojster: orgle je izdelal domači umetelnik; krojaški umetelnik 2. zastar. umetnik: slike znanega umetelnika … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vátel — tla [ǝu̯] m (ā) nekdaj dolžinska mera za tkanine, približno 77 cm: pet vatlov platna / sedem vatlov dolga vrv / meriti na vatle // merilo za to enoto: lesen vatel / krojaški vatel ● star. prostega časa ima na vatle veliko; knjiž. tega ne moremo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
