ck

tudi cek [cǝ̀k] medm. (ǝ̏) posnema odsekani glas pri pretrgu, udarcu, trku: škarje so, ck, prerezale žico; naredilo je ck in žarnica je pregorela; pritisnil je na petelina pri puški: ck / ck, tleskne z jezikom