- terénec
- -nca m (ẹ̑) 1. žarg. kdor dela na terenu: terenci dobivajo poseben dodatek 2. med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 družbenopolitični delavec na terenu: veliko terencev je odšlo v partizane; sestanek terencev
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.