- terebínta
- -e ž (ȋ) knjiž. terebint: na pobočju raste terebinta
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
terebínt — a m (ȋ) bot. drevo ali grm z lihopernatimi listi, majhnimi zelenkastimi cveti in rdečimi plodovi, Pistacia terebinthus: sadeži terebinta … Slovar slovenskega knjižnega jezika