čívkati

čívkati: -am nedov. (ȋ) oglašati se s kratkimi, visokimi glasovi: piščanci, ptiči čivkajo ∙ ekspr. o tem čivkajo že vrabci na strehah to je že zdavnaj splošno znano // ekspr. govoriti z glasom, podobnim čivkanju: otroci čivkajo drug čez drugega; Kako je ta punčka zrasla! je čivkala starka / slabš. že dolgo čivkajo, da bodo popravili cesto govorijo, pripovedujejo čivkajóč -a -e: čivkajoč se spreletavati; čivkajoč glasek

Игры ⚽ Нужно сделать НИР?

čivkati — čȉvkati (Ø) nesvrš. <prez. ām, pril. sad. ajūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA glasati se sa »čiv« (kao vrabac i sl.) ETIMOLOGIJA onom … Hrvatski jezični portal
čívkanje — a s (ȋ) glagolnik od čivkati: čivkanje piščancev; čivkanje ptičkov v gnezdu / čivkanje in hihitanje deklic … Slovar slovenskega knjižnega jezika
počivkávati — am nedov. (ȃ) v presledkih čivkati: piščanci so v spanju rahlo počivkavali … Slovar slovenskega knjižnega jezika
réč — í ž, daj., mest. ed. réči (ẹ̑) 1. kar je, obstaja ali se misli, da je, obstaja, in se pojmuje kot enota: za vsako reč ne obstaja beseda 2. kar je samó snovno in se pojmuje kot enota: reči, pojavi in pojmi // kar je táko in ni potrebno, mogoče… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stvár — í ž (ȃ) 1. kar je, obstaja ali se misli, da je, obstaja, in se pojmuje kot enota: ednina zaznamuje eno stvar 2. kar je samó snovno in se pojmuje kot enota: ljudje, stvari in pojavi / ekspr. v taborišču je človek postal stvar // kar je táko in ni … Slovar slovenskega knjižnega jezika

Academic Dictionaries and Encyclopedias