- têpček
- -čka m (é) ekspr. omejen, neumen človek, navadno otrok: ta tepček tega ne razume / kot nagovor ti moj tepček ● ekspr. imeti koga za tepčka norčevati se iz koga
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
têpček
Look at other dictionaries:
cácek — cka m (ȃ) nar. mevža, tepček: A v tem kratkem času me je preletelo več različnih misli .. da sem najbrž videti tepček in cacek (J. Conrad O. Župančič) … Slovar slovenskega knjižnega jezika