- téčnež
- -a m (ẹ̑) kdor rad tečnari: odkrižati se tečneža / kot psovka utihni, tečnež tečni
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
tečnôba — e ž (ó) 1. lastnost tečnega človeka; tečnost: izogibati se koga zaradi njegove tečnobe / vdano prenašati bolnikovo tečnobo 2. slabš. tečnež: škoda, da pride tudi ta tečnoba / kot psovka molči, tečnoba … Slovar slovenskega knjižnega jezika
téčnost — i ž (ẹ) 1. lastnost, značilnost tečnega, nasitnega: tečnost jedi 2. lastnost tečnega človeka: svoje tečnosti ni mogel prikriti / prenašati tečnost koga 3. slabš. tečnež: te tečnosti ne povabimo / kot psovka kar nergaj, tečnost tečna … Slovar slovenskega knjižnega jezika