cílj — a m (ȋ ȋ) 1. kraj ali predmet, do katerega se hoče priti: hoditi, tavati brez cilja; priti na cilj; končno sva na cilju; cilj potovanja je Dubrovnik ♦ šport. prvi priteči skozi cilj natanko označeni konec tekmovalne proge // predmet, v katerega … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kretíti — in krétiti im nedov. (ȋ ẹ) nar. gorenjsko tavati, bloditi: ves premočen je kretil okrog / vsak dan je kretil v mesto šel … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krivorítiti — im nedov. (í ȋ) ekspr., redko tavati, bloditi: kaj pa krivoritiš okrog … Slovar slovenskega knjižnega jezika
križáriti — im nedov. (á ȃ) 1. pluti tako, da se smer vožnje, potovanja namenoma večkrat spremeni: ladja je dolgo križarila ob obali; številne jadrnice so križarile v zalivu / ekspr. križaril je po vseh svetovnih morjih // ekspr. tavati, bloditi: križaril… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
labirínt — a m (ȋ) kraj, kjer se zablodi, blodnjak: tavati po labirintu; zaiti v labirintu; najti izhod iz labirinta; ekspr. ti hodniki so pravi labirint / ekspr. gozdni labirint; pren., ekspr. labirinti človeške duše // ekspr., z rodilnikom velika… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
močvára — e ž (ȃ) ekspr. 1. močviren svet, močvirje: ob cesti je ležala močvara; iz močvar se je začela dvigati megla / v dežju se je cesta spremenila v močvaro 2. moralna propalost, pokvarjenost: izkopati se iz močvare; tavati v močvari mesta … Slovar slovenskega knjižnega jezika
okróg — tudi okròg óga m (ọ̑; ȍ ọ) zastar. 1. okrožje: to mesto je središče okroga / vojaški okrog 2. področje, območje: petelin je pregnal vsakega tekmeca iz svojega okroga / zanj ni lepšega dekleta v okrogu zemlje ● zastar. stati v okrogu v krogu… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sèmtertjà — in sèm ter tjà [sǝm in sem] prisl. (ǝ̏ ȁ; ȅ ȁ) semintja: hoditi, tavati semtertja; ladjo je premetavalo semtertja / pot je bila semtertja blatna / semtertja je povedal kako besedo; ta mir se je semtertja skalil; prim. sem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tápati — am nedov. (á) redko tapljati, tipati: tapal je z roko okrog sebe am tudi tapáti ám nedov. (ā ȃ; á ȃ) ekspr. 1. tiho hoditi: v nogavicah je tapal po sobi; slišali so, kako tapajo po mehki zemlji / po deželi tapajo tihotapci hodijo 2. tavati,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
távanje — a s (ā) 1. glagolnik od tavati: tavanje taboriščnikov po dvorišču / tavanje po mestnih ulicah; brezdelno tavanje / teoretično tavanje 2. knjiž. negotovost, nejasnost: glede tega je še mnogo tavanja; dvomi in tavanja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
