- tajênje
- -a s (é) glagolnik od tajiti: tajenje mu ni pomagalo; tajenje krivde
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
ateízem — zma m (ȋ) tajenje, nepriznavanje boga, brezboštvo: popoln ateizem ♦ filoz. filozofska smer, ki zanika eksistenco boga … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brezbóštvo — a s (ọ̑) tajenje, nepriznavanje boga: nastopil je proti brezboštvu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
disimulácija — e ž (á) jur., med. prikrivanje, skrivanje, tajenje: disimulacija bolezni, umora … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tájba — e ž (ȃ) star. tajenje: rešiti se je hotel s tajbo in izgovori … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tajítev — tve ž (ȋ) redko tajenje: vztrajati pri tajitvi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trdovráten — tna o prid., trdovrátnejši (ā) 1. ki ne popusti v kaki stvari kljub prigovarjanju, dokazom o neustreznosti: v svojih nazorih trdovraten človek; bil je trdovraten, nihče ga ni mogel pregovoriti / ekspr. trdovraten grešnik, tat / trdovratno tajenje … Slovar slovenskega knjižnega jezika