trdovráten

trdovráten
-tna -o prid., trdovrátnejši (ā) 1. ki ne popusti v kaki stvari kljub prigovarjanju, dokazom o neustreznosti: v svojih nazorih trdovraten človek; bil je trdovraten, nihče ga ni mogel pregovoriti / ekspr. trdovraten grešnik, tat / trdovratno tajenje obdolženca // ekspr. vztrajen, odločen: trdovraten borec za pravice / kljub težavam je ostal trdovraten v svojih prizadevanjih / spustili so se v trdovraten boj s sovražnikom 2. ekspr. težko odstranljiv: trdovraten madež / trdovratni ostanki preteklosti; trdovratno čustvo // težko ozdravljiv: trdovraten kašelj; trdovratna bolezen // dolgotrajen: trdovraten dež, mraz / trdovraten spor ● zastar. ljudje so bili do nje trdovratni neusmiljeni trdovrátno prisl.: trdovratno kaj iskati; trdovratno molčati; trdovratno tajiti, se upirati

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужен реферат?

Look at other dictionaries:

  • gréšnik — a m (ẹ) 1. rel. kdor krši božjo ali cerkveno zapoved: bil je trdovraten, velik grešnik; spreobrnjenje grešnikov 2. ekspr. kdor napravi prekršek, prestopek: bomo že odkrili grešnika, ki je to napravil; spet je pred sodiščem, stari grešnik …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • mólk — a [u̯k] m (ọ̑) 1. stanje, ko se ne govori: nastal je molk; molk je trajal precej dolgo; v sobi je nekaj časa vladal molk; pregnati molk; z vprašanjem je prekinil molk; ekspr. padel, pogreznil, zavil se je v molk; dolgotrajen, globok, kratek,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • trdovrátnež — a m (ȃ) ekspr. trdovraten človek: trdovratnež je vztrajal pri svoji odločitvi; samovoljnež in trdovratnež …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zadréti — drèm in dêrem dov., stil. zaderó; zadríte in zaderíte; zadŕl (ẹ ȅ, é) s sunkom narediti, da kaj ostrega, koničastega pride v kaj in tam ostane: jastreb je zadrl kremplje v zajca; zadreti nož v lipovino zadréti se zaradi sile, ostrine priti v… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zadŕtež — a m (ȓ) slabš. trdovraten, zagrizen človek: celo največji zadrteži so priznali napako …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zagáman — a o prid. (ā) nižje pog. 1. neumen, tog, trdovraten: to je zagaman človek / ni mogel poslušati tega zagamanega govorjenja / kot psovka osel zagamani 2. težaven, neprijeten: v takem vremenu je plezanje zagamano / življenje se mu zdaj ni zdelo več… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zagámanec — nca m (ā) nižje pog. neumen, tog, trdovraten človek: ne bodi tak zagamanec / kot psovka ti zagamanec ti …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”