- tahigrafíja
- -e ž (ȋ) biblio. pisava v starem in srednjem veku, v kateri se uporabljajo namesto posameznih besed določeni znaki; hitropis, brzopis: grška tahigrafija
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
tahigrafíja
Look at other dictionaries:
tahigrafija — tahigràfija ž DEFINICIJA pov. pismo s pojednostavljenim znakovima za slova, slogove i pojedine riječi (tzv. tihonski znakovi) radi što bržeg bilježenja; preteča stenografije; upotrebljavalo se u antici i srednjem vijeku ETIMOLOGIJA tahi + grafija … Hrvatski jezični portal
tahigraf — tàhigraf m <N mn i> DEFINICIJA instrument za registriranje brzine vozila ETIMOLOGIJA vidi tahigrafija … Hrvatski jezični portal
brzopís — a m (ȋ) 1. biblio. pisava v starem in srednjem veku, v kateri se uporabljajo namesto posameznih besed določeni znaki; tahigrafija: uporabljati brzopis 2. zastar. stenografija … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hitropís — a m (ȋ) 1. biblio. poenostavljena pisava z med seboj povezanimi črkami; kurziva: kaligrafski način pisanja se je mešal s hitropisom 17. stoletja 2. biblio. pisava v starem in srednjem veku, v kateri se uporabljajo namesto posameznih besed… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
