- brzopís
- -a m (ȋ) 1. biblio. pisava v starem in srednjem veku, v kateri se uporabljajo namesto posameznih besed določeni znaki; tahigrafija: uporabljati brzopis 2. zastar. stenografija
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
brzopís
Look at other dictionaries:
brzopis — bȑzopīs m DEFINICIJA neodom. 1. način vođenja pera u pisanju i tip pisma 2. stenografija ETIMOLOGIJA v. brz + v. pisati … Hrvatski jezični portal
stenogràfija — ž pismo s pojednostavljenim znakovima za slova, slogove i pojedine riječi radi što bržeg bilježenja; brzopis … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
stenografija — stenogràfija ž DEFINICIJA pismo s pojednostavljenim znakovima za slova, slogove i pojedine riječi radi što bržeg bilježenja; brzopis ETIMOLOGIJA steno + grafija … Hrvatski jezični portal
brzopisac — brzopísac m <G sca, N mn sci> DEFINICIJA 1. onaj koji je vješt u brzom pisanju; stenograf 2. žarg. onaj koji brzo piše tekstove, onaj koji može brzo napisati tekst; lakopisac ETIMOLOGIJA vidi brzopis … Hrvatski jezični portal
brzopiščev — brzopíščev prid. DEFINICIJA koji pripada brzopiscu ETIMOLOGIJA vidi brzopis … Hrvatski jezični portal
brzopísen — sna o prid. (ȋ) nanašajoč se na brzopis: arheolog je razrešil brzopisna znamenja / brzopisne okrajšave … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tahigrafíja — e ž (ȋ) biblio. pisava v starem in srednjem veku, v kateri se uporabljajo namesto posameznih besed določeni znaki; hitropis, brzopis: grška tahigrafija … Slovar slovenskega knjižnega jezika
