švŕkati

švŕkati: -am nedov. (r̄ ȓ) 1. udarjati, navadno s tankim, prožnim predmetom: švrkati konja; švrkati po volu z bičem / švrkati s palico po zraku; pren., ekspr. v romanu je švrkal po meščanih 2. ekspr. tekati, švigati: ves čas je švrkala iz sobe v kuhinjo; miši so švrkale sem in tja ● ekspr. pesek je švrkal izpod konjskih kopit na vse strani letel; ekspr. skrivaj ga je švrkal z očmi ošinjal

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

bíček — 1 čka m (ȋ) 1. manjšalnica od bič1: švrkati z bičkom 2. biol. nitast izrastek na celici, ki ji omogoča gibanje: bički spolnih celic 2 čka m (ȋ) bot. rastlina stoječih ali počasi tekočih vod, ki raste v šopih, Schoenoplectus: jezerski biček 3… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brézovka — e ž (ẹ) 1. brezova šiba: na svoji koži boš občutil brezovko; švrkati koga z brezovko 2. redko brezova metla: pometati z brezovko … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šíba — e ž (í) 1. daljša tanka, upogljiva veja, navadno brez stranskih vej: odrezati šibo; leskova, vrbova šiba; enoletna, muževna šiba; grm z dolgimi šibami; od strahu se trese kot šiba na vodi // taka veja, ločena od rastline: poganjati, švrkati vola… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šlígati — am nedov. (ȋ ȋ) nar. vzhodno švrkati: šligal je z bičem po živini … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šmíckati — am nedov. (ȋ) nar. vzhodno švrkati: šmickati koga po nogah … Slovar slovenskega knjižnega jezika
švŕkanje — a s (r̄) glagolnik od švrkati: švrkanje z bičem … Slovar slovenskega knjižnega jezika

Academic Dictionaries and Encyclopedias