- švŕk
- -a m (ȓ) udarec, navadno s tankim, prožnim predmetom: švrk z bičem ------ medm. (ȓ) 1. posnema glas pri udarcu, navadno s tankim, prožnim predmetom: švrk, jo udari z bičem; švrk, švrk, švrk, ga tepe 2. izraža hiter premik, skok: švrk, je skočilo nekaj temnega iz vreče / poslovil se je od domačih in švrk na morje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.