- svížec
- -žca m (ȋ) knjiž., redko svišč: tla, pokrita s svižcem
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
svízec — zca m (ȋ) nav. mn., zool. večji glodavci, ki živijo v kolonijah v planinah, stepah in gozdovih, Marmotidae: zimsko spanje svizcev / alpski, gozdni, stepski svizec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stépski — a o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na stepo: stepski veter; visoka stepska trava; stepske živali; običaji stepskih ljudstev; stepsko podnebje / značilnosti stepske pokrajine ♦ zool. stepski svizec svizec, ki živi v vzhodnoevropskih stepah, Marmota… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
svizac — svízac m <G svísca, N mn svísci, G svȋzācā> DEFINICIJA zool. glodavac (Marmota marmota) iz roda svizaca ETIMOLOGIJA ≃ slov. svizec … Hrvatski jezični portal
marmótica — e ž (ọ̑) zool. večji glodavec z majhnimi ušesi in očmi, ki živi ob snežni meji v Alpah in Karpatih; alpski svizec … Slovar slovenskega knjižnega jezika