svíšč

svíšč
1 -a m (ȋ) oster, sikajoč glas: slišal se je svišč kose / puščica je s sviščem zletela mimo ------ 2 -a m (ȋ) rastlina s posameznimi ali v socvetje združenimi, navadno modrimi zvončastimi cveti: svišč in rododendron ♦ bot. jesenski, pomladanski svišč; panonski svišč rastlina z jajčasto suličastimi listi in olistanim steblom, Gentiana pannonica ------ 3 -a m (ȋ) min. zelo droben, naplavljen ali z vetrom nanesen pesek: s sviščem mešana prst / hoditi po svišču / naplavljeni svišč; puščavski svišč ◊ alp. sneg, ki ga nosi s seboj veter; sviž

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно сделать НИР?

Look at other dictionaries:

  • City of Washington–Washington & Jefferson College relations — Town Hall in Washington, home to the city council and the mayor s office …   Wikipedia

  • jesénski — a o prid. (ẹ) 1. nanašajoč se na jesen ž: lep jesenski dan; jesenski meseci / pisani jesenski gozdovi; nastopilo je jesensko deževje / jesenski pridelki; jesenske cvetlice; jesenska setev / (jesenski) podlesek trajnica, ki požene jeseni iz… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • panónski — a o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Panonsko nižino: panonske vasi / panonska narečna skupina / Panonska nižina ♦ arhit. panonska hiša ozka nizka hiša s stenami iz ilovice in lesa ter s streho, krito s slamo; bot. panonski svišč rastlina z jajčasto… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • spánjščica — e ž (ā) nar. travniška rastlina z modrimi, navzgor obrnjenimi zvončastimi cveti; pomladanski svišč: spanjščice že cvetijo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • svéčnik — a m (ẹ̑) držalo, stojalo za sveče: dati svečo v svečnik; bakren, srebrn svečnik / dvoramni z dvema krakoma, rogljema, enoramni svečnik z enim krakom, rogljem ◊ bot. gozdna ali travniška rastlina z jajčasto suličastimi listi in modrimi zvonastimi …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • svédrc — a m (ẹ̑) star. 1. svedrček: žagice, pilice in svedrci / izza rute je pokukal svetel svedrc 2. svišč: modri cvetovi svedrcev …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • svíž — a m (ȋ) knjiž. zelo droben, naplavljen ali z vetrom nanesen pesek; svišč: tla, pokrita s svižem / gaziti po blatu in svižu / naplavljeni sviž ◊ alp. sneg, ki ga nosi s seboj veter …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • svížec — žca m (ȋ) knjiž., redko svišč: tla, pokrita s svižcem …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • tróšnica — e ž (ọ̑) nar. zahodno gorska rastlina z belimi dlakavimi zvezdastimi cveti; planika: modri svišč in bele trošnice …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • tržáški — a o prid. (á) nanašajoč se na Trst: tržaško pristanišče / nekdaj tržaški rejenci rejenci, ki jih je dal, izročil v rejo zavod za najdenčke, sirote iz Trsta / Svobodno tržaško ozemlje od 1947 do 1954 ozemlje med Jugoslavijo in Italijo, razdeljeno… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”