- čistínski
- -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na čistina 3: čistinska stopnja / čistinski žig žig, ki na kovini potrjuje stopnjo čistine
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
púnca — 1 e ž (ȗ) ekspr. dekle: zbrali so se fantje in punce; zdrava kmečka punca / je še punca / sosed ima sina in dve punci hčeri / ni njegova punca, samo poznata se; ima punco 2 e ž (ȗ) star. (čistinski) žig: ura je imela na notranjem pokrovu… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
púnec — nca m (ȗ) star. (čistinski) žig: vtisniti punec na zlatarski izdelek … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žíg — a m (ȋ) 1. uradni znak z imenom organa, organizacije, z določenim besedilom kot dokaz pristnosti, verodostojnosti listine, akta: dati, odtisniti žig; pritisniti, ekspr. udariti žig v potni list; preklicati, spremeniti žig; opremiti kupon z žigom … Slovar slovenskega knjižnega jezika