- svarjênje
- -a s (é) glagolnik od svariti: ni hotel poslušati svarjenja in opominjanja; očetovsko svarjenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
svarítev — tve ž (ȋ) 1. svarjenje: svaritev otroka pred nevarnostmi 2. star. svarilo: spomnil se je materine svaritve … Slovar slovenskega knjižnega jezika