- svarílec
- -lca [u̯c in lc] m (ȋ) kdor svari: poslušati svarilce; dobrohoten, strog svarilec
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
svarítelj — a m (ȋ) svarilec: dobrohoten svaritelj ga je dolgo opozarjal … Slovar slovenskega knjižnega jezika