- súvanje
- in suvánje -a s (ú; ȃ) glagolnik od suvati: bolečine ob suvanju v prsi; suvanje s palico; suvanje in pehanje / suvanje krogle
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
krógla — e ž (ọ̑) 1. geom. telo, ki ga omejuje ploskev, katere točke so enako oddaljene od središča: polmer krogle; izračunati površino in prostornino krogle / koncentrične krogle krogle z istim, skupnim središčem; očrtana krogla najmanjša krogla, v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
súlica — e ž (ȗ) orožje v obliki dolge palice z ostro, navadno rombasto konico, za vbadanje, suvanje: prebosti koga s sulico; konjeniki, pešci, oboroženi s sulicami; kopje in sulica; pren., ekspr. ognjene sulice bliskov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
suválen — lna o prid. (ȃ) nanašajoč se na suvanje: suvalni gib / suvalno in metalno orožje … Slovar slovenskega knjižnega jezika