šuméti — ím nedov. (ẹ í) 1. dajati neizrazite, nezveneče, med seboj pomešane glasove: drevje, suho listje šumi v vetru; morje, slap šumi; voda v loncu že šumi, kmalu bo zavrela; glasno, tiho šumeti; brezoseb. veter je pihal, da je šumelo / celofan papir… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sumeca — SUMECÁ, súmec, vb. I. tranz. (reg.) A sufleca, a sumete. – Contaminare între sumete şi sufleca. Trimis de claudia, 13.09.2007. Sursa: DEX 98 SUMECÁ vb. v. îndoi, răsfrânge, ridica, sufleca, sumete, trage. Trimis de siveco, 13.09.2007. Sursa:… … Dicționar Român
prišuméti — ím dov. (ẹ í) šumeč priteči: potok prišumi izpod hriba / veter prišumi šumeč zapiha // ekspr. šumeč prileteti: ptiči so prišumeli od vseh strani … Slovar slovenskega knjižnega jezika
сом — род. п. а, укр. сом, род. п. сома, болг. сом, сербохорв. со̏м, род. п. со̀ма, словен. sòm, род. п. soma, др. чеш. som, чеш. sumec, слвц. sumec, др. польск. som, польск. sum, н. луж. som. Родственно лит. šãmas – то же, лтш. sams сом , далее… … Этимологический словарь русского языка Макса Фасмера
odšuméti — ím dov. (ẹ í) šumeč se oddaljiti: jež je odšumel po listju / jata odšumi / ekspr. odšumela je iz salona šumeč z oblačili odšla … Slovar slovenskega knjižnega jezika
súmiti — im nedov. (ū ȗ) 1. brez (potrjenega) dokaza misliti, da je kdo lahko v določeni zvezi s kakim slabim, nedovoljenim dejanjem: sumijo, a dokazati ne morejo; sumiti koga tihotapljenja; sumijo, da je on zažgal; sumil je soseda, da zapeljuje njegovo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zašuméti — ím dov. (ẹ í) 1. dati neizrazite, nezveneče, med seboj pomešane glasove: gozd, morje, veter zašumi; listje jim je zašumelo pod nogami; brezoseb. nekaj je zašumelo v sobi / zunaj je zašumel dež; papirji so zašumeli po zraku // povzročiti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Miss Universe Slovenia 2004 — Date April 3, 2004 Venue Viba Film Studio, Ljubljana, Slovenia Entrants 16 Winner Sabina Remar Trbovlje Miss Universe Slovenia 2004, the 4th Miss … Wikipedia
Žalkovice — Žalkovice … Deutsch Wikipedia
šum — šȗm m <N mn šúmovi> DEFINICIJA neodređeni zvuk umjerene jačine koji nastaje nepravilnim titrajem, treperenjem zvučnih valova različite duljine i postojanosti [šum potoka; šum u glavi; šum u primanju emisije radija; šum srca, pat.]… … Hrvatski jezični portal