- strjevánje
- -a s (ȃ) glagolnik od strjevati: pospešiti strjevanje; strjevanje lepila, mavca / strjevanje krvi ♦ metal. strjevanje kovine, zlitine
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
strjevánje
Look at other dictionaries:
koagulácija — e ž (á) glagolnik od koagulirati: pospešiti koagulacijo; koagulacija beljakovin / koagulacija krvi strjevanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
strjeválen — lna o prid. (ȃ) nanašajoč se na strjevanje: strjevalno sredstvo ♦ fiz. strjevalna toplota toplota, ki se sprosti pri strjevanju … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trdílen — 1 lna o prid. (ȋ) redko pritrdilen: trdilen odgovor ◊ filoz. trdilna sodba sodba, izražena s stavkom, v katerem povedek ni zanikan; lingv. trdilni stavek stavek, ki nima zanikanega povedka 2 lna o prid. (ȋ) nanašajoč se na trdenje, strjevanje:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trdílo — a s (í) sredstvo za trdenje, strjevanje: dodati snovi trdilo; izdelovanje trdil / trdilo za barve … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trombóza — e ž (ọ̑) med. strjevanje krvi v žilah ali srčnih votlinah pri živem organizmu: zdraviti trombozo; zboleti za trombozo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
