naostríti — ím dov., naóstril (ȋ í) narediti ostro: naostriti osti, strgalo / redko naostriti svinčnik ošiliti naostrèn êna o: naostren srp ∙ ekspr. biti naostren proti čemu (zelo) nasprotovati čemu, ne strinjati se s čim … Slovar slovenskega knjižnega jezika
strgáč — a m (á) strgalo: podrgniti s strgačem / na strgaču si je očistil blatne čevlje na strgalniku ◊ gozd. strgač orodje za zaznamovanje drevja; zool. žitni strgač škodljiva žuželka, ki povzroča poškodbe na listih ovsa, pšenice in ječmena, Lemma… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
strgálce — a s (ā) manjšalnica od strgalo: s strgalcem očistiti umazanijo s posode … Slovar slovenskega knjižnega jezika
strgúlja — e ž (ú) strgalo: postrgati staro barvo s kovinsko strguljo / mizarska, zidarska strgulja / pred hišo so namestili strguljo za odstranjevanje blata s čevljev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
strúg — a m (ȗ) nar. 1. strm gorski žleb: skalnata pobočja z razritimi strugi; vzpenjati se po strugih proti vrhu / strugi v Alpah 2. strgalo: s strugom strgati smolo z debla / s strugom ostružiti coklo z zakrivljenim nožem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
strugáča — e ž (á) star. strgalo: s strugačo odstranjevati lubje z debla … Slovar slovenskega knjižnega jezika
strugálo — a s (á) 1. strgalo: s strugalom strgati rjo s pločevine 2. les. strugarsko dleto: s strugalom oblikovati mizno nogo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
strúglja — e ž (ȗ) star. strgalo: s strugljo ostrgati lubje z drevesa / sodarske struglje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trírób — a o prid. (ȋ ọ̑ ȋ ọ̄) ki ima tri robove: triroba letev; trirobo strgalo ♦ bot. trirobi biček rastlina stoječih ali počasi tekočih vod, ki raste v šopih in ima trirobo steblo, Schoenoplectus triquetrus … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tríróben — bna o prid. (ȋ ọ̑) ki ima tri robove: šivanka s trirobno konico; trirobno strgalo ♦ arheol. trirobna puščica puščica s konico s tremi robovi, grebeni … Slovar slovenskega knjižnega jezika
