- strahljív
- -a -o prid. (ȋ í) star. strašljiv: njegova strahljiva zunanjost ni vlivala zaupanja ● star. fant je strahljiv boječ strahljívo prisl.: njen krik je strahljivo odjeknil v noč
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.