Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
poríbati — am dov. (ȋ) z ribanjem očistiti: poribati pod, stopnišče, tla / poribati hodnik, kuhinjo; ulica je čista, kot bi jo poribali // ekspr. podrgniti: s snegom mu je poribal lica; z obema rokama si je trdo poribal obraz / poribal sem si oči pomencal… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
arkáden — dna o prid. (ȃ) nanašajoč se na arkade: arkadni lok / arkadni motiv; arkadna lopa; arkadno dvorišče, stopnišče … Slovar slovenskega knjižnega jezika
držálo — a s (á) 1. del orodja, priprave, stroja, namenjen za držanje z rokami: zlomiti držalo kladiva; leseno držalo; držalo vesla; držalo iz plastične mase; držalo pri biču; z vso težo se je oprl na držali pri plugu // del peresnika, namenjen za držanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dvoránski — a o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na dvorano: gradnja dvoranskega objekta; dvoransko stopnišče 2. um. ki je iz več enako visokih prostorov, ločenih s stebri: dvoranski prostor; cerkvena ladja dvoranskega tipa / dvoranska cerkev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mármornat — a o prid. (á) ki je iz marmorja: marmornat kip; marmornata plošča / marmornato stopnišče // tak kot pri marmorju: marmornata belina … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oblòk — tudi oblók óka m (ȍ ọ; ọ̑) 1. star. obok: za kamnitim oblokom se je pokazalo stopnišče / pričakal jih je pod oblokom vrat ∙ star. nad njim se je razprostiral modri oblok nebo 2. biol. hrustančast ali koščen del ogrodja čeljusti, opore za jezik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obóčen — čna o prid. (ọ̑) nanašajoč se na obok: obočna oblika stropa / obočno stopnišče / obočna opeka / obočna arhitektura ♦ um. obočna pola osnovni prostorski element med glavnimi podpornimi točkami oboka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obókast — a o prid. (ọ̄) podoben oboku: obokast rov // ki ima obok(e): obokasto stopnišče … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podrekáti — ám dov. (á ȃ) vulg. z iztrebljanjem umazati: kokoši so podrekale prag // umazati sploh: avto me je oškropil in podrekal podrekáti se iztrebiti se: golob se je podrekal na stopnišče podrekán a o: podrekan kokošnjak … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prelomíti — lómim dov. (ȋ ọ) 1. z lomljenjem razdeliti na dva dela: prelomiti vejo / prelomiti po sredi / prelomiti palico na dvoje 2. nav. ekspr. ne izpolniti tega, kar je bilo dogovorjeno, obljubljeno, rečeno: prelomila je besedo, obljubo, prisego /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
