Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
boom — tudi bum a [búm] m (ȗ) publ. nagel, kratkotrajen dvig gospodarske aktivnosti: nemški gospodarski boom / investicijski boom ◊ rad. v vse smeri gibljivo stojalo, na katerem visi mikrofon … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čeléšnik — a m (ẹ̑) nar. 1. palice za sušenje pri kmečki peči: Na čelešniku, ki visi izpod stropa, se suši moder predpasnik in otroška srajca (E. Cevc) 2. zapeček: On, pastirček, je utrujen dremal na čelešniku, zdaj pa zdaj je moral utrniti tresko (F.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cévčnica — e ž (ẹ̑) tekst. stojalo, ki nosi cevke z navitki preje za snovanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dežník — a [dǝž] m (í) priprava z ročajem in z zložljivo streho za zaščito pred dežjem: odpreti, razpeti dežnik; ker je nehalo deževati, je zaprla dežnik; svilen dežnik; stojalo za dežnike / moški, ženski dežnik ◊ bot. orjaški dežnik užitna lističasta… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
etažêra — e ž (ȇ) knjiž. stojalo s policami: vzeti knjigo z etažere; etažera s porcelanom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
irigacíjski — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na irigacijo: irigacijski načrt; irigacijske naprave; irigacijska dela / prenosno irigacijsko stojalo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kámeren — rna o prid. (ȃ) nanašajoč se na kamero: kamerni objektiv; kamerno stojalo ♦ rad. kamerna veriga kamera, kamerni kabel, kontrola kamere in monitor … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kandeláber — bra m (á) 1. drog, stojalo, na katerem je ulična svetilka: kandelabri v drevoredu; železni kandelaber / plinski kandelaber // pog. (električni) drog: nasloniti se na kandelaber 2. star. svečnik: kandelaber s tremi svečami; alabastrov, zlat… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
koló — ésa s (ọ̑ ẹ̑) 1. ploščata priprava okrogle oblike, ki omogoča premikanje vozila: kolo se vrti; sneti, zamenjati kolo; gumijasto, leseno kolo; kolo avtomobila / voziček na dveh kolesih / rezervno kolo; plašč kolesa / sprednje, zadnje kolo //… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lônček — čka m (ō) 1. manjšalnica od lonec: lonček se je prevrnil; postaviti lonček na štedilnik; ona je kakor majhen lonček hitro vzkipi / cvetlični lonček; lonček s pelargonijami; stojalo za lončke / lonček juhe 2. igrača, ki predstavlja lonček,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
