odpréti — prèm dov., odpŕl (ẹ ȅ) 1. dati kaj v tak položaj a) da je mogoč prehod, vstop ali izstop: odpreti okno, vrata; odpreti zapornice; odpreti za ped; hrupno, tiho odpreti; odpreti nastežaj; vrata so se nenadoma sama odprla b) da postane notranjost… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razpéti — pnèm dov., razpél; nam. razpét in razpèt (ẹ ȅ) 1. narediti, da kaj pride v položaj, ko ima veliko, največjo površino zaradi opravljanja svoje funkcije: razpeti dežnik, pahljačo; razpeti jadro; ribiči so razpeli mreže; padalo se ni hotelo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
spéti — spèm nedov. (ẹ ȅ) star. iti, hiteti: popotnik spe po prašni cesti; speti čez travnik, na polje / v lahnem diru je spel proti gradu; z naglimi koraki so speli dalje / pomlad spe v deželo; po nebu spe oblak spnèm dov., spél; nam. spét in spèt (ẹ … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Genazino — Wilhelm Genazino auf der Leipziger Buchmesse 2009 Wilhelm Genazino (* 22. Januar 1943 in Mannheim) ist ein deutscher Schriftsteller, der 2004 mit dem Georg Büchner Preis ausgezeichnet wurde. Inhaltsverzeichnis … Deutsch Wikipedia
dežníček — čka [dǝž] m (ȋ) manjšalnica od dežnik: lep, moderen dežniček ni pri taki plohi nič zalegel ♦ bot. apneni dežniček v plitvem morju rastoča zelena alga z gobi podobnim klobukom na tankem peclju, Acetabularia mediterranea … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dotíčni — a o prid. (ȋ) pisar. ki se o njem govori, nanj misli; ta, tisti: prinesel mu je dotično knjigo, za katero ga je prosil dotíčni a o sam.: dotični, ki je pozabil dežnik, naj se zglasi v pisarni … Slovar slovenskega knjižnega jezika
garderóba — e ž (ọ̑) 1. prostor za shranjevanje obleke, prtljage: oddati plašč v garderobo / kovček je dal v garderobo na postaji v shrambo za prtljago // prostor za preoblačenje; oblačilnica: zraven telovadnice so garderobe in prhe; igralska garderoba;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gospéjin — a o (ẹ̑) svojilni pridevnik od gospa: gospejin dežnik; gospejina soba je bila bogato opremljena … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izvíti — víjem dov. (í) 1. z vrtenjem spraviti iz predmeta: izviti vijak z izvijačem 2. s silo, spretnostjo spraviti iz prijema: skočil je k napadalcu in mu izvil nož; izvil je roko iz očetove pesti / stiskal je dežnik, da mu ga veter ne bi izvil; pren.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
káj — čésa zaim., čému, káj, čém, čím (ā ẹ̄) 1. izraža vprašanje po neznani stvari, pojavu: kaj leži na mizi? kaj se je zgodilo? iz česa je to narejeno? čemu se smeješ? kaj vidiš? na kaj misliš? po kaj si prišla? o čem govoriš? s čim se igraš? / nav.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika