- stogotíti
- -ím tudi stogôtiti -im dov., stogótil tudi stogôtil (ȋ í; ō ȏ) raztogotiti: fantov molk ga je še bolj stogotil; stogotil se je in udaril s pestjo po mizi
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.