ekscéntričen — tudi ekscêntričen čna o prid. (ẹ; é) 1. ki nima osrednje točke v svojem središču, izsreden: ekscentričen obroč; ekscentrične mreže pajkov / ekscentrična rast bule 2. knjiž. ki se zelo razlikuje od običajnega, normalnega; nenavaden, opazen:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ekscéntrski — tudi ekscêntrski a o prid. (ẹ̄; ē) nanašajoč se na ekscenter, izsredniški: ekscentrski pogon / ekscentrska gred ♦ obrt. ekscentrska stiskalnica stiskalnica, katere bistveni sestavni del so ekscentri … Slovar slovenskega knjižnega jezika
frikcíjski — a o prid. (ȋ) teh. toren: frikcijska izguba ♦ strojn. frikcijska stiskalnica stiskalnica z vretenom, na katero se navor prenaša s trenjem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izsrédniški — a o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na izsrednik; ekscentrski: izsredniški pogon / izsredniška gred ♦ obrt. izsredniška stiskalnica stiskalnica, katere bistveni sestavni del so ekscentri … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ročíčen — čna o prid. (ȋ) nanašajoč se na ročico: ročični držaj / ročični pogon / ročična gred gred, na kateri je ročica ♦ teh. ročični mehanizem mehanizem, katerega glavna sestavna dela sta ročica in ojnica; ročična stiskalnica stiskalnica z ročičnim… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vretênski — in vreténski a o prid. (ȇ; ẹ̑) nanašajoč se na vreteno: vretensko uho kolovrata ♦ agr. vretenska stiskalnica stiskalnica z vretenom; strojn. vretensko olje olje za mazanje vreten … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hidrávličen — čna o prid. (á) 1. nanašajoč se na hidravlika 1: hidravlične meritve, raziskave 2. strojn. ki deluje na osnovi širjenja pritiska v tekočinah: hidravlični prenos sile / hidravlična stiskalnica; hidravlične zavore; hidravlično dvigalo / hidravlični … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kamnotísk — a m (ȋ) um. grafična tehnika, pri kateri se risba na kamnito ploščo odtiskuje s ploskim tiskom; litografija: stiskalnica za kamnotisk // odtis v tej tehniki: barvni kamnotisk … Slovar slovenskega knjižnega jezika
meháničen — čna o prid. (á) 1. ki poteka brez sodelovanja volje, zavesti: kmalu se je delu tako privadil, da so postali njegovi gibi čisto mehanični; mehanično ponavljanje // ki ne temelji na vsebini: mehanično prenašanje zakonov biologije na področje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mehánski — a o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na gibanje in mirovanje teles ter na sile, ki to povzročajo: trenje, trki in drugi mehanski pojavi / mehanske lastnosti; mehanska trdnost stekla / mehanski filter 2. povzročen, nastal s pritiskom, gibanjem: mehanski … Slovar slovenskega knjižnega jezika
