- štêkelj
- -klja m (é) star. 1. tečaj: sneti vrata s štekljev 2. železna konica na palici: med hojo je s štekljem udarjal ob kamenje na poti ● nar. šteklji na njivi strnišče
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.