stêbeln — a o [bǝl] prid. (ȇ) nanašajoč se na steblo 1: zaviti stebelne konce rož v navlažen papir / stebelna gniloba ◊ bot. stebelni gomolj odebeljeno podzemeljsko steblo; stebelni list list, ki je na nadzemnem delu stebla; stebelne vitice; obrt.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stablo — stáblo sr <G mn stabálā> DEFINICIJA 1. bot. nadzemni dio drveta od korijena do grana; deblo 2. bot. drvo s granama 3. lingv. granaljka SINTAGMA jezično stablo lingv. prikaz razvoja prajezika na pojedine grane; rečenično (strukturno) stablo… … Hrvatski jezični portal
bíl — i [tudi biu̯] ž (ȋ) raba peša steblo žit ali trav; bilka: utrgal je dolgo bil in jo grizljal; travna bil / žito gre v bil začenja delati bilke ♦ bot. enojno, kolenčasto in med kolenci votlo steblo trav à ó in ò opisni deležnik od biti sem (ȋ ȁ … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bílka — e ž (ȋ) steblo žit ali trav: pšenična, senena, travna bilka; tanek kakor bilka / na njivi so pognale le redke bilke rastline ∙ ekspr. ta ponudba je zanj rešilna bilka izhod iz težav, rešitev; ekspr. okleniti, oprijeti se vsake bilke vsakega… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brazdàt — áta o prid. (ȁ ā) redko poln brazd, zarez: brazdat obraz ♦ bot. brazdato steblo steblo z globokimi brazdami … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kolénčast — a o prid. (ẹ̄) 1. ki ima eno ali več izrazitih krivin: kolenčast poganjek; kolenčaste veje 2. bot. ki ima (izrazita) kolenca: kolenčasto steblo ◊ geol. kolenčasta guba guba, ki je na pregibu stanjšana kolénčasto prisl.: kolenčasto ukrivljeno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
olesenéti — ím dov. (ẹ í) 1. spremeniti se v les: rastlina, steblo oleseni 2. ekspr. postati negiben, tog: noge so mu olesenele od mraza / pred gospodarjem je kar olesenel olesenèl in olesenél éla o: olesenelo steblo, vlakno; obstal je kot olesenel … Slovar slovenskega knjižnega jezika
orgán — a m (ȃ) 1. del telesa z določeno funkcijo: prsni koš varuje organe v prsni votlini; delovanje organov / medsebojna odvisnost živalskih organov / govorilni organi; slušni organ uho; organ za vid oko ∙ knjiž., redko nima organa za razumevanje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
plazíti se — in pláziti se im se, in pláziti se im se nedov. (ȋ á ȃ; á ȃ) 1. premikati se tako, da je telo blizu podlage: močerad se plazi / tiger se plazi proti svoji žrtvi; maček se je prihuljeno plazil v shrambo // navadno s prislovnim določilom… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podzémen — mna o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na podzemlje: a) podzemni deli rastlin; podzemni tok reke / podzemne jame v kraškem svetu / podzemni rov / podzemni kabel, vod / podzemne etažne stolpnice / podzemna železnica ♦ bot. podzemno steblo podolgovato,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
