staríkav

staríkav
-a -o prid. (í) po videzu že star: starikav človek / med grmovjem raste starikava trava; starikavo drevje / otrok je še, pa ima že starikav obraz; starikava koža // ekspr. značilen za starega človeka: starikav glas ◊ agr. starikavo vino vino, ki ima zaradi oksidacije spremenjeno barvo, vonj in okus

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно решить контрольную?

Look at other dictionaries:

  • izžít — a o prid. (ȋ) knjiž. izčrpan, oslabel, zlasti zaradi nerednega, razuzdanega življenja: izžit človek; bila je že nekoliko izžita, nič več mlada; izžit od veseljačenja / njen obraz je bil starikav in izžit …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • postáren — tudi póstaren rna o prid. (ā; ọ) knjiž. ki ima razmeroma precej let; starejši: postaren mož; postarna ženica / postaren obraz starikav …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • staríkavec — vca m (í) ekspr. starikav človek: obraz starikavca …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • starovíčen — čna o prid. (ȋ ȋ) nar. vzhodno postaran, starikav: mož je še mlad, žena pa je že starovična / starovičen obraz …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”