- štáncanje
- -a s (ȃ) glagolnik od štancati: štancanje sponk / tehnika štancanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
matríca — e ž (ȋ) 1. poseben papir, na katerega se piše besedilo ali rišejo skice za razmnoževanje: tovarna izdeluje matrice za razmnoževalne stroje; pisati, tipkati matrice; ciklostilna matrica; shranitev matric // teh. prosojen papir z vrisano risbo,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
patríca — e ž (ȋ) strojn. zgornji del orodja za stiskanje, štancanje: patrica se je pokvarila ◊ tisk. kos kovine z reliefno izrezano črko, po kateri se izdela tiskarska črka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pestìč — íča m (ȉ í) bot. ženski spolni organ v cvetu: brazda, vrat pestiča; pestiči in prašniki ◊ strojn. paličasti del orodja za štancanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
štánca — e ž (ȃ) teh. stiskalnica z vstavljenim orodjem za štancanje: štanca je počila, se je zlomila / izrezovalna, oblikovalna, rezilna štanca … Slovar slovenskega knjižnega jezika