- sršênje
- -a s (é) glagolnik od sršeti: sršenje isker
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
sršénji — a e prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sršene: sršenji pik; uničiti sršenje gnezdo / sršenji roj ∙ ekspr. dregniti v sršenje gnezdo dati povod za hudo, množično razburjenje; ekspr. priti v sršenje gnezdo med nezadovoljne, razdražene ljudi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sršenják — a m (á) nar. sršenje gnezdo: razdreti sršenjak … Slovar slovenskega knjižnega jezika