srédstvo

srédstvo
-a s (ẹ̑) 1. za uresničitev kakega dejanja, dosego določenega cilja namenjena, uporabljena a) snov: izdelovati različna sredstva in priprave; sredstvo v obliki prahu / čistilno, hladilno sredstvo; kozmetična sredstva; predpisati bolniku odvajalno, pomirjevalno sredstvo; bencin in druga pogonska sredstva; sredstvo proti izpadanju las; sredstvo za zaščito rastlin / kemična sredstva b) priprava, naprava: elektronska sredstva za proizvajanje zvokov / telefon in druga komunikacijska sredstva; publ. množična komunikacijska sredstva ali sredstva javnega množičnega obveščanja časopisje, radio, televizija; prevozna sredstva c) odločitev, ukrep: zapor, nasilje in druga sredstva pritiska / administrativna, politična sredstva; vzgojna sredstva ∙ ne izbira sredstev za dosego cilja pripravljen je storiti tudi kaj slabega, nepoštenega za dosego cilja; namen posvečuje sredstvo po Machiavelliju za dosego pomembnega cilja je dovoljeno uporabiti vsako sredstvo č) stvar, pojav sploh: denar, zlato kot plačilno sredstvo / vojaški enoti za življenje in boj potrebna sredstva živila, municija, orožje / sredstva umetniškega izražanja so barva, beseda, zvok / jezikovna, stilna sredstva 2. mn. denar, materialne dobrine: zbirati sredstva; v banko vložena sredstva; sredstva za gradnjo cest / nalagati sredstva v industrijo; publ. odliv sredstev iz sklada / publ. kupiti za dinarska sredstva; proračunska sredstva / biti brez sredstev; prislužiti si za življenje potrebna sredstva; živeti od svojih sredstev 3. fiz. snov, zlasti kot nosilec fizikalnih procesov: gostejše, redkejše sredstvo; na meji dveh sredstev se svetloba razkloni; upor sredstva ◊ ekon. delovna sredstva priprave, s katerimi človek v delovnem procesu preoblikuje delovne predmete; denarna sredstva za določen namen potrebni znesek; lastna sredstva ki niso pridobljena s kreditom; obratna sredstva zaloge materiala, proizvodov, nedokončani proizvodi, denarna sredstva, ki so potrebna za poslovanje; osnovna sredstva zemljišče, zgradbe, oprema, ki je potrebna za opravljanje določene gospodarske dejavnosti; produkcijska ali proizvajalna sredstva celota delovnih predmetov in delovnih sredstev; jur. pravno sredstvo s katerim se lahko izpodbija odločba; redna pravna sredstva pravna sredstva, dovoljena proti sodnim odločbam, ki (še) niso pravnomočne; kem. disperzijsko sredstvo; lingv. manjšalna izrazna sredstva; med. anestetično sredstvo; digestivna sredstva ki pospešujejo prebavo; metal. protikorozijska sredstva; papir. klejno sredstvo klej, izdelan iz kolofonije; teh. halogenska gasilna sredstva v ognju hlapljive negorljive organske tekočine za gašenje

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать курсовую

Look at other dictionaries:

  • sredstvo — srèdstvo sr <G mn tāvā> DEFINICIJA 1. oruđe, sprava, stroj kojim se što može uraditi [korektivno sredstvo; prijevozno sredstvo; sredstvo za proizvodnju] 2. način ili postupak kojim se što postiže [sredstvo prinude] 3. (mn) materijalne ili… …   Hrvatski jezični portal

  • srèdstvo — srèdstv|o sr 〈G mn tāvā〉 1. {{001f}}oruđe, sprava, stroj kojim se što može uraditi [korektivno ∼o; prijevozno ∼o; ∼o za proizvodnju] 2. {{001f}}način ili postupak kojim se što postiže [∼o prinude] 3. {{001f}}〈mn〉 materijalne ili financijske… …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • denár — ja m (á) 1. splošno veljavno plačilno sredstvo in merilo vrednosti: imeti, posoditi denar; vložiti denar v hranilnico; denarja je zmanjkalo; služiti, zaslužiti veliko denarja; ostal je brez denarja; igrati za denar; dobiti plačilo v denarju /… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • medij — mȇdīj m <N mn i> DEFINICIJA 1. sredina u kojoj se što nalazi, sredina i način na koji se što iskazuje, ukupnost uvjeta u kojima što živi ili djeluje 2. a. sredstvo i (usmeni, pismeni) način iskazivanja čega, sredstvo komunikacije [glazba je …   Hrvatski jezični portal

  • občílo — a s (í) 1. sredstvo za sporazumevanje: razvijati jezik, da postane zadostno občilo razumništvu / uporabil je vsakemu razumljivo občilo: pokazal je vozni listek 2. sredstvo, ki omogoča izmenjavo, posredovanje informacij; komunikacijsko sredstvo:… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • mêdīj — m 〈N mn i〉 1. {{001f}}sredina u kojoj se što nalazi, sredina i način na koji se što iskazuje, ukupnost uvjeta u kojima što živi ili djeluje 2. {{001f}}a. {{001f}}sredstvo i (usmeni, pismeni) način iskazivanja čega, sredstvo komunikacije [glazba… …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • òrūžje — sr 1. {{001f}}a. {{001f}}sredstvo za napad i obranu u borbi čovjeka s čovjekom i vojske s vojskom [atomsko ∼; biološko ∼; kemijsko ∼] b. {{001f}}sredstvo za lovljenje životinja usmrćivanjem 2. {{001f}}pren. sredstvo za postizanje kakva cilja… …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • oružje — òrūžje sr DEFINICIJA 1. a. sredstvo za napad i obranu u borbi čovjeka s čovjekom i vojske s vojskom [atomsko oružje; biološko oružje; kemijsko oružje] b. sredstvo za lovljenje životinja usmrćivanjem 2. pren. sredstvo za postizanje kakva cilja… …   Hrvatski jezični portal

  • komunikácija — e ž (á) 1. sredstvo, objekt, po katerem je možno premikanje iz enega kraja v drugega: ta cesta je edina komunikacija, ki omogoča dostop v mesto; cestne, železniške komunikacije; gozdne komunikacije; javne komunikacije; gradnja strateško pomembnih …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • sól — a m (ọ̑) kem. koloidna snov v tekočem stanju, ki vsebuje mnogo vode: sol in gel m neskl., tudi sól sóla (ọ̑) muz. solmizacijski zlog, ki označuje ton g ali peto stopnjo v lestvici í [sou̯] ž (ọ̑) 1. bela kristalna snov, ki se uporablja za… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”