Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
aglutinát — a m (ȃ) med. sprimek, zlepek: aglutinat celic … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bréča — e ž (ẹ) petr. kamnina iz oglatih drobcev starejših kamnin ali rudnin, zlepljenih med seboj, sprimek: peščenjaki in breče; kostna breča trdno zlepljeni ostanki kosti; vulkanska breča breča v vulkanskem žrelu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
góst — a o tudi ó prid., gostéjši (ọ̑ ọ) 1. ki je bolj v trdnem kot v tekočem stanju: belež je premalo gost, narediti je treba gostejšega; gosta tekočina; gosto blato, testo / gosta juha; gosta snov; od soli gosta voda 2. ki sestoji iz trdno sprijete… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sprijémek — mka m (ẹ̑) redko sprimek: sprijemek las / na čelu je otipal krvav sprijemek … Slovar slovenskega knjižnega jezika
svínja — e ž (í) 1. samica prašiča: svinja je povrgla sedem prašičkov; zaklati svinjo; kruljenje svinje; pijan kot svinja zelo / doječa, plemenska svinja // nav. mn. prašič: dati jesti svinjam; hlev za svinje 2. nizko umazan človek: kakšna svinja si, umij … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žmúkelj — klja m (ú) star. 1. sprimek, kepica: sprijeti se v žmukelj; žmuklji krvi, sluza; žmuklji v močniku / izpljunil je žmukelj žvečilnega tobaka 2. šop: žmukelj las; žmukelj trave … Slovar slovenskega knjižnega jezika
