Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
spretnost — sprȅtnōst ž <G osti, I osti/ ošću> DEFINICIJA osobina i stanje onoga koji je spretan/onoga što je spretno ETIMOLOGIJA vidi spretan … Hrvatski jezični portal
umétnost — i ž (ẹ) 1. dejavnost, katere namen je ustvarjanje, oblikovanje del estetske vrednosti: vpliv filozofije, revolucije na umetnost; stilne smeri umetnosti; umetnost in znanost / dela antične, renesančne, sodobne umetnosti; italijanska, slovenska… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
grı̏f — m 〈N mn grìfovi〉 reg. zahvat (potreban za neku radnju da se što podigne, okrene, u borbi) ⃞ {{001f}}ispasti iz ∼a izgubiti spretnost za što, opr. ući u ∼ steći spretnost za što … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
deksterimetar — dȅksterimetar m <G tra, N mn tri> DEFINICIJA tehn. svaki uređaj kojim se ispituje spretnost i brzina pokreta ispitanika, ob. spretnost i brzina pokreta šake i ruke ETIMOLOGIJA lat. dexter: vješt, spretan + metar … Hrvatski jezični portal
grif — grȉf1 m <N mn grìfovi> DEFINICIJA reg. zahvat (potreban za neku radnju da se što podigne, okrene, u borbi) FRAZEOLOGIJA ispasti iz grifa izgubiti spretnost za što, opr. ući u grif steći spretnost za što ETIMOLOGIJA njem. Griff … Hrvatski jezični portal
ekshibícija — e ž (í) knjiž. dejanje, s katerim hoče izvajalec poudariti svojo spretnost, dovršenost v čem: izvajati predrzne ekshibicije; prikazali so ekshibicijo v plezanju; akrobatsko baletna ekshibicija / ekspr. scenarij je porabil le za lastne ekshibicije … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rokohítrstvo — a s (ȋ) rokohitrska spretnost: dobro obvladati rokohitrstvo // dejanje, ki vsebuje, izraža tako spretnost: zabavati ljudi z rokohitrstvi / ekspr. kuharjevo rokohitrstvo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
téhničen — čna o prid. (ẹ) 1. nanašajoč se na tehniko: a) tehnični izdelki / tehnični izum, napredek; tehnična pomoč; tehnično sodelovanje / tehnični kamen; tehnično in jedilno olje / tehnična izobrazba / tehnična inteligenca / tehnična in teoretična… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
umételnost — tudi umetélnost i ž (ẹ̑; ẹ̑) 1. lastnost, značilnost umetelnega: umetelnost vezenin / mojstrska umetelnost oblike 2. ustvarjalna, oblikovalna spretnost, sposobnost: za struženje takih figur je potrebna precejšnja umetelnost / obrtna umetelnost; … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lȅopārdovskī — lȅopārdovsk|ī prid. koji se odnosi na leoparde [∼e kretnje; ∼a spretnost] … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
