spréten

spréten
-tna -o prid., sprétnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. sposoben opraviti delo, nalogo z lahkoto, brez spodrsljajev: natančen in spreten delavec; za to delo je spreten; sprva je bil še neroden, sčasoma pa je postal spretnejši / spretni prsti; imeti spretno roko / spretni gibi, zamahi 2. sposoben z iznajdljivostjo, premišljenostjo doseči kaj: spreten diplomat, organizator sprétno prisl.: spretno delati, govoriti

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать курсовую

Look at other dictionaries:

  • sprinten — SPRÍNTEN, Ă, sprinteni, e, adj. (Despre fiinţe; adesea adverbial) Care se mişcă repede şi cu uşurinţă; vioi, iute; (despre mişcări, acţiuni ale fiinţelor) care arată vioiciune, iuţeală. ♢ expr. Sprinten la minte = inteligent, deştept. ♦ fig.… …   Dicționar Român

  • spretan — sprȅtan prid. DEFINICIJA 1. <odr. tnī> 2. koji umije nešto dobro izvesti, obaviti; vješt, umješan 3. okretan [fizički spretan] ONOMASTIKA pr. (nadimačko): Sprètnjāk (Spretnjȃk) (Jastrebarsko) ETIMOLOGIJA prasl. *sъprętьnъ (slov. spreten) ≃… …   Hrvatski jezični portal

  • balíncar — ja m (ȋ) nar. balinar: slovel je kot spreten balincar …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • bravúren — rna o prid. (ȗ) knjiž. 1. ki izredno, zlasti tehnično obvlada kaj; spreten, dovršen: bravurni instrumentalisti / plesalka z bravurnim znanjem / bravurne akrobacije letalcev; bravurna arija tehnično zahtevna in hitra arija 2. pogumen, drzen:… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • cíljanje — a s (í) glagolnik od ciljati: biti spreten v ciljanju …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • daktilográf — a m (ȃ) kdor poklicno piše na pisalni stroj; strojepisec: spreten daktilograf …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dialéktik — a m (ẹ) 1. predstavnik dialektične filozofske smeri: preštudiral je dela najpomembnejših dialektikov // kdor kaj obravnava dialektično: dober, dosleden dialektik 2. v sholastični filozofiji kdor prepričuje nasprotnika z odkrivanjem in pobijanjem …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • eksperimentátor — ja m (ȃ) kdor eksperimentira: eksperimentator ni poskusna oseba; dognanja eksperimentatorjev / iznajdljiv, spreten eksperimentator; režiser eksperimentator …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • gadolóvec — vca m (ọ̑) kdor lovi gade, kače: spreten gadolovec …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • gospodár — ja m (á) 1. lastnik materialnih dobrin: biti, postati gospodar; posestvo je brez gospodarja; bogat, trden gospodar; samostojen gospodar; gospodar kmetije, mlina / hišni gospodar // s prilastkom kdor uporablja, upravlja materialne dobrine: bili so …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”