- sprenevédanje
- -a s (ẹ́) glagolnik od sprenevedati se: tako sprenevedanje mu je zoprno; premotila ga je s svojim sprenevedanjem / odgovoriti brez sprenevedanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
sprenevédanje
Look at other dictionaries:
okolíšenje — a s (ȋ) glagolnik od okolišiti: sprenevedanje in okolišenje / govoril je neposredno, brez okolišenja ● knjiž., ekspr. naloge se je lotil brez okolišenja hitro, takoj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pozêrski — a o prid. (ȇ) slabš. ki se vede, ravna nepristno, narejeno: postal je vzvišen in pozerski / pozersko sprenevedanje ji je tuje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prenevédanje — a s (ẹ) knjiž. sprenevedanje: tako prenevedanje mu je zoprno / govoriti brez prenevedanja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
spakovánje — a s (ȃ) glagolnik od spakovati se: spakovanje za učiteljevim hrbtom / govoriti naravno, brez spakovanja; spakovanje in sprenevedanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sprenevéda — e ž (ẹ̑) knjiž. kar kaže sprenevedanje: njegov obraz je spreneveda … Slovar slovenskega knjižnega jezika
