- sprenevéda
- -e ž (ẹ̑) knjiž. kar kaže sprenevedanje: njegov obraz je spreneveda
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
sprenevédast — a o prid. (ẹ) ki se (rad) spreneveda: sprenevedasta ženska; je domišljava in sprenevedasta / govoriti s sprenevedastim glasom sprenevédasto prisl.: sprenevedasto se začuditi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sprenevédati se — am se nedov. (ẹ) delati se nepoučenega, neobveščenega: ta človek se rad spreneveda; nikar se ne sprenevedaj, da ga ne poznaš, saj si bil zraven / pri njih je vse preprosto in naravno, da se ni treba nič sprenevedati pretvarjati sprenevedajóč se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sprenevédav — a o prid. (ẹ) ki se (rad) spreneveda: sprenevedav človek; biti sprenevedav / motijo ga ti sprenevedavi obrazi ● ekspr. sprenevedava moda nenavadna, spremenljiva; ekspr. sprenevedavo vreme zelo spremenljivo sprenevédavo prisl.: sprenevedavo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika