spozabíti se

spozabíti se
in spozábiti se -im se tudi izpozabíti se in izpozábiti se -im se dov. (ȋ á) ne narediti v skladu z določenimi normami, moralnimi načeli: skoraj bi se spozabil in ga udaril; v jezi se večkrat spozabi in zakolne / spozabiti se nad kom; spozabiti se v besedah; ekspr. spozabil se je z drugo imel ljubezenske, spolne odnose

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем решить контрольную работу

Look at other dictionaries:

  • izpozabiti se — ipd. gl. spozabiti se ipd …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • spozába — tudi izpozába e ž (ȃ) glagolnik od spozabiti se: oprostiti komu spozabo; to je storil v trenutku spozabe / očitali so ji spozabo s tujcem …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • spozábljenje — tudi spozabljênje a s (á; é) glagolnik od spozabiti se: odpustila mu je spozabljenje; trenutki spozabljenja …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zapozabíti se — in zapozábiti se im se dov. (ȋ á) nar. gorenjsko 1. postati duševno odsoten: včasih se je zapozabila in zapela preglasno 2. spozabiti se: kako se je mogel tako zapozabiti …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zazabíti — in zazábiti im dov. (ȋ á) star. pozabiti: nekaj ga je zmotilo, da je zazabil na svoje delo zazabíti se in zazábiti se 1. postati duševno odsoten: večkrat se je zazabil 2. spozabiti se: kako se je mogel tako zazabiti …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”