- cigániti
- -im nedov. (á ȃ) ekspr. 1. cigansko, potepuško živeti: dovolj je ciganil okoli; ciganiti se po svetu 2. goljufati, odirati: pri kruhu in vinu je ciganil ljudi
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
ciganiti — cigániti nesvrš. <prez. cìgānīm, pril. sad. nēći, gl. im. nēnje> DEFINICIJA v. cigančiti ETIMOLOGIJA vidi Ciganin … Hrvatski jezični portal
cigančiti — cìgānčiti (Ø, se) nesvrš. <prez. čīm, pril. sad. čēći, gl. im. čēnje> DEFINICIJA pejor. [i] (+ potenc.)[/i] 1. prositi, iznuđivati 2. (se) zakidati, varati na sitno, cjenkati se za male svote; ciganiti ETIMOLOGIJA vidi Ciganin … Hrvatski jezični portal
džebračiti — džèbračiti (džèbrati) (Ø, što) nesvrš. <prez. ām, pril. sad. ačēći, gl. im. ačēnje> DEFINICIJA ekspr. pejor. reg. moljakati milostinju; prosjačiti, izmoljavati upornim prošnjama, dosađivati molbama, fehtati, ciganiti ETIMOLOGIJA vidi… … Hrvatski jezični portal
cigánjenje — a s (á) glagolnik od ciganiti: želi si pohajanja in ciganjenja po širokem svetu … Slovar slovenskega knjižnega jezika