- spokorítev
- -tve ž (ȋ) glagolnik od spokoriti se: spokoritev grešnika / vsi so zahtevali od njega spokoritev
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
spokorítev
Look at other dictionaries:
spokóren — rna o prid. (ọ ọ̄) nanašajoč se na spokoritev, pokoro: spokorno dejanje; spokorno življenje / imeti spokornega duha / spokorni pas groba, bodičasta, pasu podobna priprava, ki se nosi na koži iz askeze, za pokoro; spokorni psalmi spokórno prisl … Slovar slovenskega knjižnega jezika
