- spôkati
- -am dov. (ȏ) pog. 1. pripraviti kovček, prtljago: ko je spokala, je odšla na postajo / če gospodar izve za to, lahko spokamo odidemo 2. nagnati, spoditi: spokati vsiljivca iz hiše
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
spôkati
Look at other dictionaries:
spókati — am dov. (ọ ọ̑) 1. razpokati: deske so spokale / koža spoka; ustnice na vetru spokajo 2. nar. s perutmi zamahniti po zraku tako, da se sliši pok: petelin je spokal s perutnicami in zapel spókan a o: spokan zid; spokane roke … Slovar slovenskega knjižnega jezika
