Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
nèizjémnost — i ž (ȅ ẹ̑) splošnost, navadnost: neizjemnost pojava … Slovar slovenskega knjižnega jezika
óbčnost — i ž (ọ̄) knjiž., redko splošnost: načelo občnosti pri plačevanju davkov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
óbčost — i ž (ọ̄) 1. knjiž., redko splošnost: občost veselja / naloga, ki mu jo je naložila občost skupnost, družba 2. filoz. kar se nanaša na bistvene skupne znake pri vseh primerkih: prehajati preko posebnosti v občost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poedínost — i ž (ȋ) knjiž. posameznost: poedinost in splošnost / hotel je izvedeti čim več poedinosti podrobnosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
splòh — prisl. (ȍ) 1. izraža splošno veljavnost povedanega: to so sploh znane besede; otrokom sploh marsikaj lahko spregledamo; takšne knjige berejo redki in sploh mlajši 2. izraža veljavnost za celoto v primerjavi z njenimi deli: pred očmi nam ni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
univerzálen — lna o prid. (ȃ) 1. ki se nanaša na celoto, splošnost, ne na posamezno, posebno: vrednote imajo univerzalen pomen; univerzalna veljavnost zakonov splošna / univerzalne lastnosti; univerzalna resnica 2. ki obsega različna področja, ustreza… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vprék — prisl. (ẹ̑) 1. povprek: razpoka se vleče vprek čez vso grapo / iti vprek na greben / drevo leži vprek na stezi 2. ekspr. izraža a) splošnost: s posnemanjem vsega vprek so naredili veliko škode / voda je drla kar vprek b) hkratnost: vsi vprek… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vsèóbčnost — i ž (ȅ ọ̄) knjiž. 1. splošnost, vsesplošnost: vseobčnost blaginje 2. skupnost, občestvo: biti član kake vseobčnosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vsesplôšnost — i ž (ó) ekspr. splošnost: vsesplošnost odločanja; vsesplošnost nekaterih pojavov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
